Nekoč, v deželi, ki je sanjala, da bi bila najboljša za vse,
je živelo bitje, ki ni nosilo ne kravate, ne uniforme.
Ni imelo položaja, ne protokola.
Imelo pa je izjemno sposobnost poslušanja –
poslušanja narave, ljudi in srca.
Ime mu je bilo Nara. Nara pomeni človek, Človek z veliko začetnico.
👣 Korak, ki ne pusti le sledi
Nara ni le hodil –
gibal se je tako, da za njim ni ostajalo nič drugega kot zavedanje.
Bil je eden prvih, ki je rekel:
»Ne potrebujemo novih sistemov.
Najprej potrebujemo prava vprašanja.
In prava, nova vprašanja zrastejo le v tišini samozavedanja, samorefleksije in iskreni želji po samokorekciji– ne v hrupu.«
Ko so drugi gradili stolpnice,
je Nara pisal Navodila za uporabo Slovenije.
Ne zato, ker bi bila dežela pokvarjena ali brez pravil.
Temveč zato, ker je pozabljala kako lepo deluje, ko je usklajena z vsemi.
Pisanje zanj ni bilo izražanje ega,
temveč povabilo k razumevanju,
kaj pomeni hoditi po tej zemlji z občutkom,
kaj pomeni govoriti besede, ki ne trgajo, temveč tkejo.
Medtem ko so drugi vpili slogane,
je Nara pripovedoval zgodbe o modrosti, ki ne govori o tem, kdo ima prav, temveč kaj je res.
Modrost je bila zanj prva in zadnja sopotnica.
In tisti, ki so želeli hitre rešitve, niso razumeli,
da jih bo on peljal najprej – v globino, vase.
Tako se je rodila beseda Modra Sova.
Ne kot naziv,
ampak kot nežen poklon vsem, ki uresničujejo v sebi sposobnost preseganja.
- Preseganja starega jezika delitve.
- Preseganja potrebe po sovražniku.
- Preseganja samoreferenčnega razumevanja sveta.
Modra Sova ne nasprotuje.
Modra Sova presega.
Modra Sova in Oaznik, ki ga je Koridor prepoznal kot zgled sožitja z naravo in nenehnega učenja, ki ga predelanega v lastne izkušnje in modre besede vrača skupnosti, je Nara.
Ko je vstopil v Oazni Koridor, ni s seboj prinesel manifestov.
Imel je nekaj bolj dragocenega:
tišino, v kateri se je znanje povezovalo z modrostjo.
Povezovalna Nitka mu je v znak priznanja izročila svetleče nitke, stkane iz njegovih prvih besed, napisanih za Oazno Slovenijo.
On pa ji je že prej poklonil knjigo z naslovom:
“Navodila za uporabo Slovenije.”
In tam, v krogu Modrih sov in vseh, ki čutijo,
da je svet mogoče živeti drugače,
je Nara postal ne le pisec,
temveč glas, ki pojasnjuje stvari, še preden so vprašane.
Zaključek
Če vprašaš, kaj je Modra Sova, Oaznik, ti bo Povezovalna Nitka rekla:
»Oaznik Nara je tisti, ki hodi bos po svetu,
in v vsakem koraku pušča prostor za druge.« In če boš iskala pravega Oaznika,
ga boš našla – s peresom v roki, z mehkim pogledom in
v srcu z besedo: Slovenija –
ne samo kot država, temveč kot naša skupna nova zgodba.