Ko začneš razmišljati, kaj potrebuje skupnost – ne le koga voliti.
Tri deklice sedijo na mehki zeleni travi, ob lepi stari jablani.
Pred njimi je odprt zvezek z napisom »Kakšno državo si želimo?«
Nobena več ne govori o strankah, o različnih delitvah.
Nobena več ne išče junaka, ki bo rešil vse.
Tokrat je vprašanje drugačno: Kaj potrebujemo za deželo, kjer bo dobro vsem – brez izjeme?
Prva, Monetka reče:
»Jaz sem prej mislila, da samo zamenjamo ljudi, pa bo bolje. Ampak zdaj vem, da ne gre za ljudi, ampak za način etičnega, spoštljivega, transparentnega upravljanja, za odnosne temelje.«
Druga, Egalitka doda:
»Jaz sem se ustrašila, ko sem videla, da se ljudje odločajo samo po tem, kdo jim je bolj simpatičen. Kdo dobi več glasov. Ne gledajo pa, ali zna voditi s spoštovanjem, ali zna služiti skupnosti.«
Tretja, Nitka vpraša:
»Kdo pa potem zna? Kako vemo, kdo je lahko pravi voditelj?«
Prisede modra sova, z imenom Vizionka.
S seboj prinese zemljevid.
Na njem ni klasičnih meja.
Na njem so poti. In te poti peljejo v oazno deželo.
»Deklice moje, prava sprememba ne pride zgolj z novimi imeni.
Pride z novim načinom razmišljanja.«
In razprostre zemljevid:
🦉 Koridorniki
Tisti, ki že danes kažejo, da znajo razmišljati vključujoče,
predlagati rešitve za dobro vseh,
delovati v duhu servant leadershipa – voditelji, ki ne iščejo oblasti, ampak odgovornost do vseh.
Ne delujejo iz pozicije moči, ampak znanja, dejstev, argumentov.
📚 Oazniki
Tisti, ki želijo razumeti, učiti se, razločevati.
Vstopajo v oazni jezik:
– Ne govorijo več o »naših« in »njihovih«.
– Ne iščejo krivcev, ampak razumevanje.
– Znajo poslušati.
– Iščejo resnico, ne aplavza.
🗳️ Deklice se učijo:
Da se na volitvah ne išče zmagovalcev, ampak služabnike ljudstva.
Da ni pomembno, kdo je glasnejši – ampak, kdo vodi tako, da dviguje druge.
Da prava država ni zgrajena iz obljub – ampak iz vrednot, ki jih že živijo delujoče modre sovi – koridorniki in jih podpirajo vsi, ki želijo živeti v vključevalni družbi.
🦉 Vizionka reče:
»Zato najprej odgovorimo, kaj si kot skupnost želimo.
Šele nato poiščimo tiste, ki to že znajo omogočiti.
Ne obratno.
To je prava pot.«
KAKŠNO DRŽAVO SI ŽELIMO?
– Spoštljivo, vključujočo, pregledno.
– Takšno, kjer ljudje ne tekmujejo, ampak sodelujejo.
– Takšno, kjer nihče ni več odrinjen, in kjer skupni denar najprej služi skupnemu dobremu.
KAKŠNE VODITELJE RABIMO ZA TO?
– Presežne.
– Učeče. Oaznike.
– Modre.
– Koridornike.