Prvi kovček – Oazni jezik Slovenoljubov
Modra Sova Slovenoljubstva stopi naprej.
»Samo oazni jezik podpira oazno, torej dobro državo, ki deluje za dobrobit vseh«, reče mehko.
“Oazna Slovenija pomeni, da se osredotočamo samo na to, kar si želimo, da postanemo najboljša država za vse, oaza za vse. Slovenoljubi so tisti, ki uporabljamo oazni jezik.«
“
Nitka odpre prvi kovček.
Iz njega pride svetloba poslušanja in naravnanosti na to, kar si želimo. Poudarek je na tem, da je človek presežno bitje in da je naša ljubezen močnejša od sovraštva. Zato izbiramo pozitivno naravnanost in govorimo jezik, za katerega bi želeli, da ga tudi drugi uporabljajo, kadar govorijo o nas – torej oazno.
Drugi kovček – Digitalno sonce
Modra Sova Transparentnosti, dr. DEM se nasmehne.
“Transparentnost ni nadzor. Popolna transparentnost je temelj zaupanja in varovalo pred zlorabami. Je svetloba, ki ščiti poštenje, pravičnost in Politiko z veliko začetnico, ki je delovanje za skupno dobro VSEH, ne le za agendo katerekoli stranke. Vključuje reševanje zadev za vse, kar je temelj vsake oazne države. Za objektivno odločanje so potrebna znanstveno preverljiva dejstva, dokazi in transparentne informacije. V coni »rekla, kazala« ni pogojev za pravo sodelovanje, niti za pravo upravljanje naših skupnih dogovorov. “
Kovček se odpre.
Iz njega se razlije mreža podatkov, ki ničesar več ne skriva in vsem omogoča vpogled v vse podatke, v vse pogodbe – v vse, s čimer se plačuje iz naše skupne vreče.
Monetka prvič pogleda številke brez strahu.
Tretji kovček – Vključujoče institucije
Slovenija želi postajati prostor spoštovanja, ne izključevanja.
Modra Sova Vključujočih institucij spregovori:
- “Institucije so kot vrt.
Če so vrata odprta, ljudje sadijo.
Če so zaprta, iščejo rešitve, ki se običajno ne realizirajo, saj oblastniško naravnani ljudje nočejo rešitev. Prav tako ne ljudje, ki so v conah navijaštva za »naše«. Vsak navija za svoje, pa čeprav se krši integriteta, se ne realizira obljub -ki so že del običajne folklore, a napake se vidi le pri nenaših. Zato še nimamo vključujočih institucij, ki bi spoštljivo služile vsem.«
“
Nobelovec, Modra Sova v službi znanosti za dobro človeštva doda:
“Cilj učenja je prepoznati in popraviti napake, ne jih projicirati v druge. v coni naučene nemoči smo slepi za lastne napake.. Velika Začetnica ve, da “nič ne ve”, in si upa priznati napako, se iz nje uči, jo popravi in je naslednjič ne ponovi. Brez priznanja napak ni Modre Sove, ampak zgolj človek z malo začetnico, ki pa ima v sebi potencial Modre Sove. Ključno je razumevanje, da Modrost pomeni zavedanje za nerazumevanje pri drugih in pri sebi. To je predpogoj za nekaznovalno koristno popravo napak.
Ne sprašujemo več, kdo je oblast(nik) – ampak se sprašujemo, kako tisti, ki mu zaupamo skupne naloge, upravlja našo skupno blagajno, naše skupno bogastvo in kakšen odnos ima do vseh državljanov«.
” Rabimo oazni koridor, ki združuje tiste, ki si prizadevajo za družbo, v kateri nihče ni izključen. Za skupnost, kjer se problemi vseh rešujejo z znanjem, sočutjem in transparentnim upravljanjem skupnih virov – zlasti skupne vreče denarja, ki mora biti v celoti pod nadzorom resnicoljubne javnosti.«
Nitka pogleda kovček 3.
Tam je kompas, ki ima naslov DOBRO ZA VSE VODI V VKLJUČUJOČE INŠTITUCIJE.
Četrti kovček – Dostojanstvo
Dr. Gerald, Modra Sova s kompasom dostojanstva tiho reče:
” Če odklanjamo človeka zgolj zato, ker misli drugače, to pomeni, da v nas še ni prebujen osnovni odnosni temelj in da se v nas še skriva neoazni material, ki ga projiciramo v druge. Ne zavedamo se lastnega dostojanstva, nismo ponotranjili temeljno spoštovanje. Ključ do uspešnih odnosov je v Pravem Vrstnem Redu: NAJPREJ SPOŠTUJ (osnovni odnosni temelj), šele nato deluj. Brez spoštovanja in dostojanstva ni mogoča oaznost.«
Iz kovčka zadiha tišina, ki je polna vonja dostojanstva in zaupanja v dobro v vsakem človeku.
Egalitka prvič reče:
“Enakost brez dostojanstva in spoštovanja je samo nepreverjena in nepresežena misel v črno-beli coni in ne v presežni. To lahko spremenimo.
Oaza ni cilj. Je smer.
Kompas, ki kaže na spoštovanje«.
Peti kovček – Poprava napak
Fallorka stopi naprej.
“Najprej fallor ergo sum (“motim se, torej sem”), kar omogoča priznanje napak in počlovečenje. V kombinaciji z “mislim, torej sem” (cogito ergo sum)”, ki vključuje zdravi dvom, in pripravljenost videti in popravljati napake.
Kovček se odpre sam.
Iz njega ne pride kazen.
Pride prostor poprave.
Monetka tiho prizna:
“Tudi jaz sem se motila, a sem z vstopom v progasto mišljenje, ki mi je prineslo razumevanje simptomov in vzrokov, začela iskati smisel celotne zgodbe in tako začela postajati človek, ki najprej išče razumevanje, zato, da ne bi samo obsojal.”
Šesti kovček – Refleksija družbe
Tri deklice odprejo knjigo z naslovom:
Navodila za uporabo Slovenije.
Začnejo se ob branju knjige spraševati, ali je Slovenija že najboljša država , takšna, kakršna bi lahko bila?
Izraz modra sova kot simbol notranje modrosti, povezanosti z življenjem in naravo, uporablja bosonoga Legenda, Modra Sova Nara v svoji izjemni knjigi Slovenija: navodila za uporabo. Knjiga se bere kot uporaben zemljevid do oazne Slovenije.
Sedmi kovček – Povezovalne Nitke
Zadnji kovček nima ključavnice.
Ena od Nitk stopi naprej.
Ni več samo Nitka.
Je mreža, v kateri je polno nitk, polno modrih sov, od vsepovsod.
Vsak od prisotnih drži en konec niti.
Noah drži prijazni oazni jezik.
Demšar drži svetlobo toplega digitalnega sonca.
Daron in James držita strukturo sodelujočih in vključujočih inštitucij.
Gerald drži smer nepogrešljivega kompasa dostojanstva.
Nara drži navodila za oazni zemljevid.
Monetka in Egalitka držita pogum. Thomas, modra sova Sofiel pa vztrajno koraka v smeri iskanja resnice
Nitka reče:
“Sedem kovčkov je sedem smeri, ki se učijo sobivati.”
In takrat se zgodi nekaj enkratnega.
Koritniki v dvorani opazujejo.
Ne kot sovražniki.
Kot bodoči učenci.
Zaključni stavek
Oaza ni samo kraj, ampak je predvsem praksa odpiranja kovčkov brez strahu.
In ko se sedmi kovček odpre,
ugotoviš, da si sam začel postajati kot nitka, ki povezuje druge.