Prizorišče: Rob mesta, kjer se gosta megla sreča z nenavadno močno svetlobo, ki prihaja iz naprave, podobne majhnemu soncu. Ob njej sedi Sova Transparentnosti, dr. Dem. Nasproti jima stoji koritnik Samonaši, ki si z dlanjo zakriva oči in stopa korak nazaj v meglo.
koritnik Samonaši: “Ugasnite to luč! Premočna je. V megli smo se več sto let dobro znašli. Megla nas ščiti, daje nam mir, da v ozadju uredimo stvari, kot vemo, da je prav – za naše.”
Modra Sova Transparentnosti (z mirnim glasom): “To, čemur praviš mir, je za druge negotovost, celo škodljivi nemir. Digitalno sonce ne sveti zato, da bi oslepilo, ampak da bi ogrelo. Poglej to orodje: vsak evro v skupni vreči ima svojo svetlobno sled. Nič ne izgine, nič se ne skrije v zasebne žepe. Vsak klik, vsaka odločitev je vidna vsem.”
Koritnik Samonaši: “Ampak to je potem konec moje svobode! Kako naj še delam po svoje, če mi vsi gledajo pod prste?”
Nobelovca, dve Modri Sovi Znanosti v službi človeštva, (stopita iz sence): “Ravno nasprotno. Brez te svetlobe inštitucije postanejo plen ‘naših’. Brez transparentnosti ni vključujoče družbe, so le tisti, ki imajo ključe od megle, in tisti, ki so v njej izgubljeni. Digitalno sonce je servis narodu. Ko izgine možnost za zlorabo, se rodi za vse prostor zaupanja. Netransparentnost je v službi elitniških koritnikov, digitalno sonce je v službi vključujočih inštitucij, ki služijo pošteno vsem.”
Nekdo pokaže na knjigo v oaznem koridorju: “V tej knjigi piše, da je megla le cona naučene nemoči. Poglej, koritnik Samonaši, če narediš napako pod to lučjo, jo lahko takoj popraviš. To je točka zorenja. Poprava napake pod Digitalnim soncem ni sramota, ampak tvoj prvi korak k temu, da začneš postajati Človek z Veliko začetnico.”
Povezovalna Nitka (stopi med njiju): “Jaz sem nitka, ki poveže tvojo staro navado z novo svetlobo. Koritnik, ko boš sprejel to orodje, ne boš več le ‘naš’ ali ‘nenaš’. Postajal boš graditelj – oaznik, ki razume, da je spoštljivo ravnanje s skupno vrečo edina pot do oaze. Ta koridor svetlobe je prostor, kjer se sovraštvo stopi, ker vsi vemo, kje smo, kaj delamo z našim denarjem in kam gremo.”
Samonaši (počasi spusti roko in pogleda v svetlobo): “Torej… če vsi vidijo vse, potem ni več prostora za zlorabe? In če priznam napako, jo koristno popravim, se lahko vrnem v skupnost? Ne več kot Samonaši, ampak kot “Zanašeinnenaše«.
Modra Sova Transparentnosti: “Natančno tako. Digitalno sonce ne kaznuje, le kaže smer, pot. Je kompas, ki je končno pravilno naravnan na Dobro za vse.”